Zapri

POROČILO O SVETOVNEM TRGU PLEMENITIH KOVIN ZA JULIJ IN AVGUST 2018

Nadzorovane plemenite kovine so se med počitniškimi meseci nenavadno dogovorile in svojo najnižjo ceno zabeležile istega dne, in sicer 15. avgusta. Če ne bi bilo paladija, bi lahko tudi najvišjo ceno vse dosegle na isti dan, 9. julija. To je predvsem posledica pomanjkanja te kovine, ki ga je povzročil izpad največjega obdelovalca – ruske družbe Norilsk Nickel, pa tudi stabilno povpraševanje avtomobilske industrije, kjer bencinski motorji nadomeščajo dizelske. To vodi do tega, da je razlika med ceno platine in paladija najvišja od marca 2011, cena platine pa je v zadnjih 14 letih najnižja.

Natisnjena verzija za prenos
 
Zlato
Srebro
Platina
Paladij
Najvišji cena USD/oz
1 266,00
16,22
859,10
988,30
Dátum
9. 7. 2018
9. 7. 2018
9. 7. 2018
31. 8. 2018
Najnižji cena USD/oz
1 160,80
14,34
754,10
829,40
Dátum
15. 8. 2018
15. 8. 2018
15. 8. 2018
15. 8. 2018
Zlato
Najvišji cena USD/oz
1 266,00
Dátum
9. 7. 2018
Najnižji cena USD/oz
1 160,80
Dátum
15. 8. 2018
Srebro
Najvišji cena USD/oz
16,22
Dátum
9. 7. 2018
Najnižji cena USD/oz
14,34
Dátum
15. 8. 2018
Platina
Najvišji cena USD/oz
859,10
Dátum
9. 7. 2018
Najnižji cena USD/oz
754,10
Dátum
15. 8. 2018
Paladij
Najvišji cena USD/oz
988,30
Dátum
31. 8. 2018
Najnižji cena USD/oz
829,40
Dátum
15. 8. 2018

 

2. september 2018, Praga – Svoj najnižji padec trenutno beleži tudi zlato. Ni tako dramatičen kot pri platini, vendar je cena na meji 1.160 USD za unčo najnižja v približno letu in pol. Zlato je sredi avgusta na kratko podrlo psihološko mejo 1.200 USD za unčo in padlo na mejo 1.160 USD. Vendar se tam ni dolgo ogrevalo in se je vrnilo na ceno 1.200 USD. Nizka cena zlata privlači zanimanje vlagateljev. Avstralska Perth Mint je objavila rekordno prodajo zlatih kovancev in palic za mesec avgust. Prodaja je bila medletno skoraj dvakrat večja.

Glavni razlog za upad zlata je krepitev dolarja. Tako imenovani indeks dolarja, ki primerja vrednost dolarja z drugimi pomembnimi valutami, se v zadnjem mesecu giblje na okoli 95 točkah. Krepitev dolarja je predvsem posledica zvišanja obrestnih mer FED-a. Kljub temu ta krepitev morda ne bo trajala dolgo. FED bo do konca leta verjetno dvignil svoje obrestne mere še dvakrat, kot je že predhodno poročal, toda ali bo nadaljeval z enakim tempom tudi v letu 2019, se zaenkrat še ne ve. Še vedno ponavljamo, da močan dolar ni dober za ameriška izvozna podjetja. Ta bodo imela težave zaradi začetnih trgovinskih vojn med ZDA, Kitajsko ter Evropo, in če bo poleg tega še nenehno naraščajoč dolar, je to lahko za nekatere izmed njih zadnji žebelj v krsto. Zato čakamo, da bo FED na koncu leta objavil, da zvišanje obrestnih mer ne bo tako pogosto kot letos.
 
Cena zlata je trenutno pod pritiskom tudi zato, da ameriški borzni trgi še vedno beležijo njihove najvišje cene. V avgustu je bila presežena meja 3.452 dni, v katerih na borznem indeksu S&P 500 ni prišlo do korekcije, večje od 20 %, in s tem je postal rastoči borzni trg najdaljši v zgodovini. Vendar nobeno drevo ali trg ne rasteta v nebo. Korekcija bo zagotovo prišla, vprašanje je le, kdaj in kako velika bo. Glede na to, da so se od finančne krize cene delnic zelo povečale, lahko predvidevamo, da bo tudi korekcija precej močna. Dlje ko se bodo delnice večale, večji in bolj boleč bo padec.
 
Močan dolar in nenehno naraščajoče cene delnic so razlog, zakaj se je zlato tako slabo odzvalo na finančno krizo okoli Turčije. Rastoči trgi v Turčiji ali Latinski Ameriki so lahko prve žrtve močnega dolarja, saj zaradi naraščajočih obresti ne bodo mogli vrniti svojih dolgov v dolarjih. Delež težav pa lahko ima tudi odliv denarja z rastočih trgov, kjer so vlagatelji prej – pri ničelnih obrestnih merah razvitih držav – iskali vsaj nekaj ocenitve. To jim zdaj ponuja varnejši ameriški dolar.
 
Težave teh gospodarstev lahko prerastejo v globalen problem, kot to zdaj vidimo v Turčiji. Italijanske banke, ki so v preteklosti kupovale turške dolgove, lahko zdaj izgubljajo ravno na razvrednotenju turške lire. Ta valuta je za en vikend izgubila 40 %. Edina sreča za Turke je, da so na takšne padce valute navajeni
in imajo del prihrankov v zlatu, bodisi v obliki nakita ali naložbenih palic. Takšne sreče pa žal nimajo ljudje v Venezueli, kjer je gospodarstvo v propadu in bo inflacija po ocenah Mednarodnega denarnega sklada do konca leta dosegla astronomskih milijon odstotkov. Predsednik Nicolás Maduro želi hiperinflacijo rešiti s prodajo majhnih palic zlata prebivalcem, vendar je večina strokovnjakov mnenja, da je za ta korak že prepozno in Venezuele ne bo rešil.

 

Mgr. Libor Křapka
Izvršni direktor IBIS InGold®, a. s.