Zapri

POROČILO O SVETOVNEM TRGU PLEMENITIH KOVIN ZA JUNIJ 2018

Volatilnost spremljanih plemenitih kovin se je junija končno začela premikati. Zlato je imelo razliko med najvišjimi in najnižjimi cenami 5,1 %, srebro 9,1 %, platina 9,2 %, paladij pa je presegel prag 11 %. Najnižjo ceno so kovine zabeležile ob koncu meseca, največ v prvi polovici.

Natisnjena verzija za prenos
 
Zlato
Srebro
Platina
Paladij
Najvišji cena USD/oz
1 309,55
17,3275
916,30
1 033,50
Dátum
14. 6. 2018
14. 6. 2018
1. 6. 2018
7. 6. 2018
Najnižji cena USD/oz
1 245,70
15,8750
839,00
930,30
Dátum
28. 6. 2018
28. 6. 2018
28. 6. 2018
26. 6. 2018
Zlato
Najvišji cena USD/oz
1 309,55
Dátum
14. 6. 2018
Najnižji cena USD/oz
1 245,70
Dátum
28. 6. 2018
Srebro
Najvišji cena USD/oz
17,3275
Dátum
14. 6. 2018
Najnižji cena USD/oz
15,8750
Dátum
28. 6. 2018
Platina
Najvišji cena USD/oz
916,30
Dátum
1. 6. 2018
Najnižji cena USD/oz
839,00
Dátum
28. 6. 2018
Paladij
Najvišji cena USD/oz
1 033,50
Dátum
7. 6. 2018
Najnižji cena USD/oz
930,30
Dátum
26. 6. 2018
 
2. julij 2018, Praga – Najbolj spremljan dogodek je bilo zasedanje ameriške centralne banke (FED), ki je po pričakovanjih dvignila svoje obrestne mere za četrtino odstotka v razponu 1,75–2,00 %. FED je presenetljivo obvestil, da bo letos dvignil tarife še dvakrat – septembra in decembra. Takoj po objavi rezultatov zasedanja se je FED-u zvišala cena spremljanih kovin, in zlato je napadlo mejo 1.310 USD za unčo. Na žalost, kljub pričakovanju analitikov, zlatu ni uspelo premagati te temeljne meje upora in naslednje dneve je padalo pod raven 1.250 USD za unčo. Glavni razlog za padec vseh plemenitih kovin v tem obdobju je bila krepitev ameriškega dolarja
 
Dolar je pridobival ne le zahvaljujoč optimističnim izjavam FED-a – naraščajočih tarifam, rasti BDP in inflaciji, temveč presenetljivo tudi zahvaljujoč retoriki ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki v ekonomiki spodbuja več protekcionističnih ukrepov in carinskih dajatev ter neusmiljen boj proti nezakoniti migraciji. Vlagatelji se zavedajo, da je Trump resen in stavi na krepitev dolarja proti vsem valutam.
 
Kar zadeva ameriški dolar, gre za precej kratkoročni pogled. Dolgoročno lahko pričakujemo tudi tako imenovani konec „ere dolarja“ v rezervah centralnih bank. Večina centralnih bank skuša zmanjšati svoje devizne rezerve, ki jih hranijo neposredno v dolarjih ali ameriških obveznicah. Na primer Turčija je v petih mesecih zmanjšala svoja sredstva v dolarjih za 38 %. Skupaj z Rusijo dodaja v svoje rezerve zlato, ki nadomešča prav dolar. Od začetka leta so narodne banke skupno kupile 159 ton čistega zlata. Največ zlata sta kupili Rusija, in sicer 71 ton, ter Turčija, več kot 60 ton. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo z obrestmi ameriških obveznic, ko se jih bosta znebili največji imetnici – Kitajska in Japonska. Če se to zgodi, se bodo njihove obresti povečale in za ZDA bo zelo zapleteno jih plačati. Znano je, da Kitajska išče način, kako se znebiti zunanjetrgovinske odvisnosti od dolarja. Tako imenovani zlati juan se že uporablja v trgovini z Rusijo. Paradoksno lahko ravno uvedba carinskih dajatev ZDA na kitajsko blago pospeši ta proces. Kratkoročno se sicer dolar lahko okrepi, vendar je dolgoročno to zanj lahko usodno.
 
Tudi pokojninski skladi spreminjajo svojo naložbeno strategijo glede fizičnega zlata. Švicarski pokojninski sklad AHV/AVS je junija napovedal, da bo namesto zlata v papirju in energetskih komoditet začel premikati svoja sredstva v fizično zlato. Meni namreč, da je fizično zlato varnejše sredstvo za zagotovitev prihrankov njihovih strank ob inflaciji in recesiji. V prvi fazi bo pokojninski sklad kupil skoraj 20 ton zlatih palic. Obvestilo je paradoksno vzbudilo zaskrbljenost pri švicarskih rafinerijah plemenitih kovin. Namreč, če bodo podobne korake naredili tudi drugi pokojninski skladi, ne bodo imele za takšne nakupe dovolj zlata. Predstavljajte si, kaj bi se s ceno zlata zgodilo, če bi največji pokojninski sklad na svetu, japonski GPIF, želel prenesti le 5 % svojih sredstev v zlato, tj. približno 60 milijard USD. Pri trenutnih cenah bi lahko kupil skoraj 1.500 ton, kar je polovica iz celoletnega svetovnega rudarjenja. 
 
Nemčija poskuša pospešiti repatriacijo svojih zalog zlata. Leto pred tem, preden je določila načrt premika zalog iz ZDA, je na svoje ozemlje prenesla 583 ton zlata. Glavni razlog za to hitenje so verjetno težave največje nemške banke Deutsche Bank. Vlada v Berlinu želi pomiriti vlagatelje, ki so imetniki obveznic te banke, da jih ne bi začeli na veliko prodajati. Izguba banke v letu 2017 je namreč dosegla skoraj polovico milijarde EUR, kar zagotovo ne pomiri vlagateljev. Poleg tega bi propad te banke lahko sprožil krizo izjemnih razsežnosti.

 

Mgr. Libor Křapka
Izvršni direktor IBIS InGold®, a. s.